S terenskimi obiski, dnevnim delom z uporabniki (terapije, pravna pomoč) in prostočasnimi aktivnostmi za otroke smo dnevno tekom celotnega šolskega leta v stiku s problemi in ovirami socialno šibkejših otrok, mladostnikov in družin. Številne zgodbe prikrajšanih otrok, ki jih je šolsko okolje osamilo, izločilo, prizadelo in jim preprečilo zdrav in spodbuden razvoj, so že več deset let stalnica v našem delu.
Ob koncu šolskega leta poudarjamo, da trenutna ureditev šolskega sistema močno reproducira neenakost med otroki, namesto, da bi bil sistem urejen tako, da otrokom omogoča enakost v času izobraževanja. Ta neenakost je vse od nastopa koronavirusa zelo močno narasla. Naša predsednica, Anita Ogulin, poudarja, da so bili premnogi otroci v tistem času pozabljeni, hiter tok časa pa jih je odnesel in se z njimi ne ukvarjamo dovolj: »V času koronavirusa so bili premnogi otroci ujeti v nespodbudnih okoljih, te posledice pa se še vedno kažejo med njimi, četudi si družba, pa tudi pristojni, zatiskajo oči. Neenakost med otroci, tudi v šolskem sistemu, je zelo velika.«
Ogulinova poudarja, da imamo v Sloveniji še vedno zelo veliko število družin, ki kljub zaposlenosti staršev, ne zmorejo skozi mesec. Ti otroci so v neenakem položaju kot vrstniki, pogosto se ne udeležujejo ekskurzij, šol v naravi, ker starši ne zmorejo plačila, ne obiskujejo obšolskih dejavnosti kot so športni treningi, plačljivi krožki ipd. Poleg tega so zelo pogosto socialno izključeni in izobčeni od vrstnikov zaradi slabše materialne preskrbljenosti. Vsakodnevna praksa naših strokovnih sodelavcev, ki nudijo tudi psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in družinam, kaže, da se družinske situacije (izgube dohodka, nasilje, pomanjkanje, neurejeni odnosi, bivanjske razmere, pomanjkanje tehnologije za izobraževanje itd.) odražajo tudi v stiskah otrok. Te so ne samo psihične, ampak vse pogosteje tudi telesne, povečalo se je namreč tudi samopoškodovalno vedenje otrok.
Pred kratkim smo na pristojne naslovili javno pismo za uresničevanje ustavne pravice do brezplačnega osnovnega šolanja, ki pa ni obrodilo sadov, pripravili pa smo tudi peticijo za podporo našega poziva. Podpredsednica organizacije in odvetnica ter nosilka brezplačne pravne pomoči na ZPM Moste-Polje, Nina Zidar Klemenčič pa obžaluje, da šolsko leto zaključujemo brez sprememb in dialoga med pristojnimi in organizacijami, ki te težave prepoznavamo: »Peticijo za brezplačno osnovno šolo s konkretnimi predlogi predpisov smo naslovili na vlado in pristojna ministrstva, prejeli pa smo odgovor, da so že vzpostavljeni zadostni ukrepi, ki zagotavljajo enakost v šolah.« S tem se ne strinjamo, saj praksa in vsakodnevne izkušnje kažejo, da obstoječa ureditev stiske otrok poglablja in socialno ogrožene otroke že v izhodišču postavlja v neenak položaj. Nujno je, da se predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli z razširitvijo subvencija za šolska kosila na 4. in 5. dohodkovni razred uveljavi že z začetkom novega šolskega leta.
Z raznimi prostočasnimi aktivnostmi, izleti in humanitarnimi letovanji bomo v poletnih mesecih otrokom omogočali brezskrbne trenutke, da bodo lahko v novo šolsko leto odkorakali razbremenjeni vpliva družinskih situacij. V tem času bomo tem otrokom nudili tudi uravnoteženo in zadostno prehrano, ki je za mnoge starše v času počitnic veliko finančno breme.
Ob tem pozivamo tudi ostale tovrstne organizacije, da v svoje programe poleti vključijo čim več otrok.
