Poziv za ureditev subvencij stroškov bivanja v dijaških domovih za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom

Pod okriljem programa Botrstvo v Sloveniji deluje poseben dijaški sklad, iz katerega krijemo stroške bivanja v dijaških domovih za srednješolce iz družin v stiski.

Glede na to, da zadevo kot humanitarna organizacija, ki je odvisna od prispevkov donatorjev, poskušamo reševati že sedmo leto, menimo, da je skrajni čas, da se začnemo o tem pogovarjat na sistemski ravni.

Javni poziv objavljamo v celoti.

Zadeva: Poziv k ustreznejšemu subvencioniranju stroškov bivanja v dijaških domovih za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom

Spoštovani,

s tem dopisom vas želimo ponovno pozvati k ustrezni sistemski ureditvi plačila stroškov bivanja v dijaških domovih za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje že več kot 60 let dela z otroki, mladostniki in družinami. Leta 2010 smo začeli s programom Botrstvo v Sloveniji. Namenjen je otrokom in mladostnikom iz družin v stiski iz vse Slovenije, ki potrebujejo dodatno podporo in pomoč za izboljšanje kakovosti življenja. Leta 2016 smo v okviru programa Botrstvo v Sloveniji oblikovali poseben Dijaški sklad, namenjen zagotavljanju pomoči pri kritju stroškov bivanja v dijaških domovih dijakom iz družin v stiski. Cilj
sklada je omogočiti čim večjemu številu mladostnikov, da pri izbiri izobrazbe niso omejeni s finančnimi zmožnostmi družine in z oddaljenostjo želene šole.

Eden od problemov, ki smo ga pri svojem delu zaznali, je namreč, da se mnogo otrok iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom pri izbiri srednje šole namesto na lastne interese, želje in potenciale ozira na potrebe in finančne zmožnosti družine. Mnogi svoje talente, pa tudi željo po določeni izobrazbi podredijo temu, da bi bili v čim krajšem času sposobni pomagati pri osnovnem preživetju družine. Pogosto se namesto za smer
šolanja, ki jih resnično veseli, odločijo za šolo v neposredni bližini kraja bivanja ali pa se odločijo za krajše srednješolske programe. Nase namreč prevzemajo odgovornost za družinsko finančno stanje in so izjemno pazljivi, da družini ne nalagajo dodatnih stroškov.

Za otroke, ki jim je zaradi finančnih omejitev odvzeta možnost svobodne izbire izobrazbe in s tem uresničitve svojih potencialov, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo ostali v začaranem krogu revščine. Ustrezna izobrazba je namreč bistvenega pomena pri ustvarjanju boljših možnosti za nadaljnje življenje. Napačna izbira šolanja povečuje tveganje za večgeneracijsko revščino in kasneje predstavlja dolgoročni problem, ki ga mora država reševati preko drugih socialnih programov.

Vsi dijaki, ki iz Dijaškega sklada prejemajo pomoč, izhajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom in se brez pomoči ne bi mogli izobraževati v smeri, ki jih zanima. Med njimi so dijaki, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, pogosto tudi v zelo oddaljenih krajih, od koder imajo močno oviran dostop do srednjih šol. S finančno pomočjo, ki jo prejmejo pri nas, imajo tako možnost do šolanja zunaj kraja bivanja. Nekaj let je v veljavi možnost subvencioniranega javnega prevoza za dijake, žal pa so prometne povezave ponekod slabe, netočne in časovno zamudne. Dijaki, s tem, ko imajo možnost bivanja v dijaškem domu, prihranijo dnevno več ur, ki jih lahko namenijo šolskim obveznostim. Niso namreč obremenjeni z večurno vsakodnevno vožnjo.

V zadnjih letih se je povečalo tudi število dijakov, ki so v dijaških domovih nameščeni s pomočjo centrov za socialno delo zaradi neurejenih razmer doma, tem je denarna socialna pomoč omogočena le v primeru, da je bilo ugotovljeno nasilje nad njimi v domačem okolju. Ker dijaki stroška dijaškega doma sami ne zmorejo kriti, pogosto obupajo nad šolanjem. Država bi morala poskrbeti, da se v takih primerih zagotovi ustrezno financiranje iz javnih sredstev, ne glede na finančno stanje družine.

Dijaški dom nudi veliko več kot le streho nad glavo. Poleg treh polnovrednih obrokov dijaki lahko prejmejo tudi dodatno učno pomoč, ki jim je doma starši ne zmorejo nuditi bodisi zaradi finančne stiske bodisi zato, ker tudi sami nimajo potrebnega znanja za pomoč. Zaradi učne pomoči, ki jo prejmejo v dijaških domovih, imajo tudi boljše ocene in so bolj uspešni pri opravljanju šolskih obveznosti.

Dijake vključujemo na podlagi predloga strokovnih socialnih služb in dokumentacije, iz katere je razvidno finančno stanje družin. Sredstva dijaškega sklada mesečno nakazujemo neposredno dijaškim domovom in so namenjena kritju stroškov bivanja točno določenega dijaka. Od začetka projekta smo vanj vključili več kot 800 dijakov in nudili pomoč v znesku več kot 1.128.000 EUR.

Pomoč dijakom v ta namen nudimo že sedmo šolsko leto. Ker sredstva za kritje stroškov bivanja v dijaških domovih zagotavljamo izključno iz donacij, ne moremo zagotoviti, da bomo lahko pomoč dijakom nudili tudi v prihodnje. Gre za problem, ki bi ga morala država urediti sistemsko in poskrbeti, da pomoč oziroma subvencijo, ki staršem olajša visoke stroške bivanja v dijaških domovih, lahko prejmejo vsi dijaki, ki jo potrebujejo.
Ocenjujemo namreč, da je število dijakov, ki bi potrebovali finančno pomoč pri plačilu dijaškega doma veliko večje, kot jih je trenutno vključenih v Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji.

Država trenutno dijakom iz socialno ogroženih družin omogoča prejemanje dodatka za bivanje v višini 80€ mesečno. Glede na to, da je povprečen strošek bivanja v dijaškem domu 230€ mesečno, to pomeni, da mora družina dodajati 150€ mesečno oz. 1500€ letno. Tak znesek pa za marsikatero družino poleg ostalih stroškov šolanja predstavlja nepremostljivo oviro, ki mladostnikom preprečuje pridobitev želene izobrazbe in jim oteži pot do osamosvojitve. Zato predlagamo čim prejšnjo uvedbo stopenjskega subvencioniranja bivanja v dijaških domovih glede na dohodkovni razred družine. Za družine od prvega do tretjega dohodkovnega razreda tako predlagamo 100% oprostitev plačila stroškov bivanja v dijaških domovih, za naslednje razrede pa smiselno uvedbo
subvencij. Enako za dijake, ki so v dijaške domove nastanjeni zaradi umika iz nespodbudnega okolja, predlagamo 100% oprostitev plačila stroškov bivanja, pa čeprav ne nujno izhajajo iz finančno šibkih družin.

V kratkem se iztekajo tudi interventni ukrepi, ki so po ZIUVI namensko usmerjeni v blažitev draginje na naslednjih področjih: oskrbnin v dijaških domovih, malic v osnovnih in srednjih šolah ter stroškov bivanja v študentskih domovih. Osnovni namen ZIUVI je zamrznitev cene malic, oskrbnin in stroškov bivanja v dijaških domovih, razliko v ceni pa naj bi pokril državni proračun. Da bi se to ohranilo in tako zagotovilo enake cene kot so veljale v tem šolskem letu za dijake in njihove zakonite zastopnike, bi se moralo ta interventni ukrep podaljšati z ustreznim zakonskim aktom tako, da bi stopil v veljalo za šolsko leto 2023/2024.

Menimo, da obseg pomoči pri reševanju opisanega problema po sedmih letih ne more več biti odvisen od zbranih donacij humanitarne organizacije in da posluha za reševanje tega od pristojnih ni. Gre za sistemski problem, ki ga mora rešiti država. Nenazadnje že Ustava RS v 57. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

Glede na vse našteto pa velja poudariti še, da so dijaški domovi javne ustanove, ki se financirajo iz državnega proračuna, zato se nam zdi še toliko bolj nesmiselno, da dijakom iz nespodbudnih okolij odrekamo bivanje v domovih. Zato vas pozivamo, da za dijake iz družin z nižjim socialno-ekonomskim uredite ustrezno subvencioniran in vzdržen način plačila stroška bivanja v dijaškem domu. Hkrati se nam zdi nujno, upoštevajoč zaveze iz koalicijske pogodbe, da se medresorsko
uskladi podaljšanje zakonskega besedila oziroma potrdi na ravni DZ novelacija ZIUVI za veljavnost novega šolskega leta 20232/24, ki bo tako preprečil prevalitev višjih stroškov na starše oziroma dijake.

Upamo, da boste po že drugem pozivu konstruktivno pristopili k uvedbi ustrezne sistemske rešitve predstavljenega problema.

Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje
z ekipo programa Botrstvo v Sloveniji
in
Skupnost dijaških domov RS